Na mnogih mestih nas obkrožajo, pa če nam je to všeč ali ne. Včasih se zdijo nadležni, vendar bi bil brez njihovega obstoja naš obstoj ogrožen. Govorimo o: žuželkah.

Impresivna dejstva in številke

Žuželke so ena izmed najbolj raznolikih skupin živali na Zemlji in imajo najrazličnejše oblike in barve. Trenutno je znanih in znanstveno dokumentiranih med 925.000 in 1.000.000 vrst - število neprijavljenih primerov je verjetno veliko večje. Po ocenah bi lahko obstajalo od 2 do 50 milijonov vrst. Širok razpon, ki poudarja potrebo po nadaljnjih raziskavah. V Avstriji je populacija ocenjena na 40.000 vrst žuželk, od katerih je 345 endemičnih, tj. najdemo jih samo v Avstriji.

Srce vseh ekoloških procesov

Žuželke so marljivi pomočniki ekološkega ravnovesja in pravi pobudniki trendov pri recikliranju. Pomagajo pri razgradnji odpadlega rastlinskega materiala in poginulih živali.

Študija v newyorški četrti Manhattan je pokazala, da so žuželke, zlasti mravlje, na 24 travnatih sredinskih pasovih v enem letu "odvrgle" od 4 do 6,5 kg odpadne hrane. Torej so pravi pobiralci odpadkov! Žuželke izboljšujejo tudi kakovost tal in so pomembni opraševalci številnih rastlin - največje število cvetočih rastlin oprašujejo žuželke. Poleg tega so žuželke vir hrane za številne druge živali, zato imajo pomembno vlogo v celotnem ekosistemu.

Zaskrbljujoči rezultati študije

Vendar študije dokazujejo, da žuželke po vsem svetu upadajo. Krefeldska študija, objavljena v znanstveni reviji PLOS ONE leta 2017, je na primer dokazala 75-odstotno zmanjšanje biomase letečih žuželk v zadnjih 27 letih. V drugi študiji iz leta 2019 so avstralski raziskovalci opozorili, da bo v naslednjih desetletjih verjetno izumrlo več kot 40% vseh žuželk na svetu.

Drastično se zmanjšuje ne le število vrst, temveč tudi število osebkov. Študije in rdeči seznami že leta dokumentirajo ta trend upadanja, vendar še vedno ni konkretnih ukrepov za zaščito raznolikosti žuželk.

Smrtnost žuželk - globalna veriga učinkov

Zaradi tesnih ekosistemskih povezav izguba neposredno vpliva na razvoj populacij drugih živalskih in rastlinskih vrst. Razpadejo celotne prehranjevalne verige. Še posebej trpijo številne vrste ptic - vključno z vsemi pticami pevkami -, saj ne najdejo dovolj hrane, da bi nahranile svoje potomce.

Pokrajine pa spreminja tudi smrtnost žuželk. Reke in jezera se lahko zaradi pomanjkanja žuželk in njihovih ličink spremenijo v smrdljive greznice, saj ti mali pomočniki pomembno prispevajo k čiščenju vode. Poleg tega se zmanjša raznolikost barv, saj izginejo tudi rože, ki so odvisne od žuželk.

Učinki se v različnem obsegu kažejo po vsem svetu. Večinoma se analizirajo z ekonomskega vidika (zemljišč). V Evropi na primer posledice še niso tako opazne kot v Aziji. V večjem delu Kitajske so učinki na pridelek že resni. V eni od najpomembnejših sadjarskih regij, Sečuanu, skorajda ni več živih živali. Vendar so zelo ogrožene tudi province Shanxi in deli Xinjianga. Zaradi tega je treba cvetove najrazličnejših sadnih dreves opraševati ročno. Kitajski kmetje na primer hodijo od mareličnega cveta do mareličnega cveta in od drevesa do drevesa, da bi nadomestili delo čebel, kot je prikazano na fotografiji.

Tudi v Evropi je kmetijstvo neposredno odvisno od žuželk: jagode, jabolka, oljno ogrščico in kumare oprašujejo žuželke.

Vzrok

Razlog za tako veliko smrtnost žuželk na Kitajskem naj bi bila dolgoletna uporaba pesticidov na plantažah, zaradi česar čebelarji niso več prinašali svojih čebeljih družin na plantažo. Rastlinski strupi, kot so neonikotinoidi, so tam odobreni in se zato pogosto uporabljajo.

Okoljski strokovnjaki po vsem svetu se strinjajo, da je za to delno odgovorno uničevanje habitatov žuželk z intenzivnim kmetijstvom, agrokemičnim onesnaževanjem s pesticidi širokega spektra, ki uničujejo divja zelišča in žuželke na vseh področjih. K temu prispevajo tudi podnebne spremembe in invazivne vrste.

Kaj lahko storimo

Za delovanje v interesu žuželk in navsezadnje tudi v našem interesu ni potrebno veliko.
Nekaj predlogov, povzetih v pregledu:

• Eine farbenprächtige Blumenwiese säen: Sie muss weder gedüngt noch aufwendig bewässert werden. Beim Saatgut auf eine heimische Artenzusammensetzung achten. Mögliche Bezugsquellen innerhalb Österreichs: https://www.vomhuegel.at/product-page/bio-saatgut-f%C3%BCr-deinen- schnittblumen-garten oder https://www.arche-noah.at/
• Ne kosite prepogosto in ne naenkrat. Zadostuje, če travnik pokosite enkrat ali dvakrat na leto. To storite v več fazah, da bo vedno ostalo nekaj prostora, kamor se bodo lahko umaknile žuželke. Posekane rastline pustite še dva do tri dni, da lahko semena izpadejo.
• Stalna oskrba s hranili zmanjšuje biotsko raznovrstnost - raznolikost tal spodbuja biotsko raznovrstnost.
• Na svojem vrtu ustvarite niše za žuželke, na primer z gredicami ali suhimi kamnitimi zidovi.
• Namestitev posode za vodo za žuželke. Tukaj je nekaj informacij, ki so povezane z zunanjimi povezavami, o tem, kaj je treba upoštevati pri posodi za vodo za žuželke: https://www.geo.de/geolino/natur- und-umwelt/21727-rtkl-hitzewelle-wassertraenken-fuer-insekten-das-solltet-ihr- beachten
• Kupujte ekološke, regionalne in sezonske pridelke. Po možnosti na kmečki tržnici na ekološki stojnici - ali/in če je mogoče, vsaj delno, sami pridelujte sadje, zelenjavo in zelišča.

Kaj je potrebno poleg tega:

• Poleg tega je potrebno dolgoročno spremljanje žuželk na celotnem območju. Raziskave so še vedno zelo potrebne.
• Insekticidi bi morali biti dovoljeni le, če različni neodvisni strokovnjaki dokažejo, da te snovi nimajo škodljivih učinkov na okolje.
• Ekološko kmetovanje je treba veliko bolj spodbujati.
• Potrebna je socialna politika, ki bo tudi skupinam z nizkimi dohodki omogočila, da si privoščijo ekološke proizvode.

Ta članek je napisala Josefine Schneider.

Ti viri so bili uporabljeni:

https://www.dw.com/de/ohne-insekten-k%C3%B6nnen-wir-nicht-%C3%BCberleben/a- 44441782#:~:text=Viele%20Menschen%20sind%20von%20Insekten,toten%20Tieren%20auf %20der%20Stra%C3%9Fe. https://www.nabu.de/tiere-und-pflanzen/insekten-und-spinnen/20997.html https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0185809 https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0006320718313636
https://www.deutschlandfunkkultur.de/bedrohte-oekosysteme-das-leise-sterben-der- insekten.976.de.html?dram:article_id=409173 https://www.idiv.de/de/news/archiv-2020/news-2020-single-view/2026.html https://www.hortus-insectorum.de/die-drei-zonen/ https://www.bundestag.de/resource/blob/651444/a774dc7e6ec2ef96e83a8e686171c14b/ WD-8-040-19-pdf-data.pdf https://www.tagesschau.de/ausland/asien/welt-bienen-tag-101.html https://www.bund.net/service/publikationen/detail/publication/insektenatlas-2020/ https://www.landwirtschaft.de/diskussion-und-dialog/umwelt/insektensterben-in-deutschland

Uporabljene avtorske fotografije: